Zemlja, naš edinstven modri planet, je razdeljen na več velikih kopenskih mas, ki jih imenujemo celine. Vprašanje koliko celin je na svetu se morda zdi preprosto, a odgovor ni tako enoznačen, kot bi pričakovali. Različni izobraževalni sistemi, geografske tradicije in kulturne perspektive po svetu ponujajo različne odgovore na to temeljno geografsko vprašanje.

Kot geograf z več kot desetletjem raziskovanja in poučevanja o zemeljskih površinah lahko potrdim, da je poznavanje celin bistveno za dojemanje našega planeta. Celine niso le ogromne kopenske mase, ampak predstavljajo tudi geološke, kulturne in zgodovinske entitete, ki so oblikovale človeško civilizacijo.

Tradicionalno večina geografov priznava sedem celin: Afriko, Antarktiko, Azijo, Avstralijo (ali Oceanijo), Evropo, Severno Ameriko in Južno Ameriko. To ni edini način, kako lahko razdelimo zemeljsko površje, in prav ta raznolikost pogledov naredi vprašanje koliko celin je na svetu tako zanimivo.

 

Tradicionalni model sedmih celin

V slovenskem izobraževalnem sistemu in večini zahodnega sveta se običajno učimo, da je na svetu sedem celin. Ta model je najbolj razširjen in vključuje:

1. Azija – največja celina, ki pokriva približno 30% kopnega na Zemlji in je dom za več kot 60% svetovnega prebivalstva.

2. Afrika – druga največja celina, znana po svoji bogati biodiverziteti in kot zibelka človeštva.

3. Severna Amerika – vključuje Kanado, ZDA, Mehiko in države Srednje Amerike ter Karibske otoke.

4. Južna Amerika – dom Amazonskega deževnega gozda in Andov, s pestro kulturno dediščino.

5. Antarktika – najhladnejša celina, skoraj v celoti pokrita z ledom in brez stalnega prebivalstva.

6. Evropa – geografsko gledano polotok Azije, tradicionalno pa obravnavana kot ločena celina na podlagi kulturnih in zgodovinskih razlogov.

7. Avstralija/Oceanija – najmanjša celina, ki vključuje Avstralijo in okoliške otoke v Pacifiku.

Ta model temelji predvsem na geografskih in kulturnih dejavnikih, ne pa izključno na geoloških; Evropa in Azija sta tehnično del iste kopenske mase (Evrazije), vendar se zaradi zgodovinskih in kulturnih razlik obravnavata ločeno.

 

Alternativni modeli razumevanja celin

V Sloveniji in večini zahodnega sveta se učimo o sedmih celinah, vendar drugod po svetu obstajajo tudi drugačni pogledi na to, koliko celin je na svetu, ki odražajo različne geografske tradicije in načine razumevanja našega planeta.

Model šestih celin združuje Evropo in Azijo v Evrazijo, kar bolje ustreza geološki resničnosti, saj ti dve “celini” dejansko tvorita eno neprekinjeno kopensko maso. Ta model je pogost v Rusiji in nekaterih delih vzhodne Evrope.

Model petih celin je priljubljen v latinskih državah in združuje Ameriki v eno celino, saj sta geološko povezani preko Panamske ožine. Ta model vključuje Afriko, Ameriko, Antarktiko, Evrazijo in Oceanijo.

Obstaja tudi model štirih celin, ki temelji na kontinentalnih ploščah in združuje Evropo, Azijo in Afriko v “Stari svet”, Severno in Južno Ameriko v “Novi svet”, ter obravnava Antarktiko in Avstralijo kot ločeni celini.

 

Geološki pogled na celine

Z geološkega vidika je vprašanje koliko celin je na svetu še bolj zapleteno. Geologi pogosto govorijo o kontinentalnih ploščah namesto o celinah v tradicionalnem smislu.

Zemlja ima približno 7 večjih in številne manjše tektonske plošče, ki se počasi premikajo po zemeljskem površju.

Kontinentalne plošče ne ustrezajo vedno tradicionalnim mejam celin. Na primer, Indijska podcelina je del Indo-avstralske plošče, del Sibirije pa leži na Severnoameriški plošči. Te plošče so v stalnem gibanju zaradi tektonike plošč, kar pomeni, da se položaj in oblika celin skozi geološka obdobja spreminjata.

Pred približno 250 milijoni let so bile vse današnje celine združene v enotno superceline Pangeo. Skozi milijone let se je Pangea razcepila in oblikovala današnje celine. Ta proces se nadaljuje še danes, kar pomeni, da bo razporeditev celin čez milijone let povsem drugačna od današnje.

 

Kulturni in izobraževalni vidiki razumevanja celin

Način, kako razumemo in učimo o celinah, je močno povezan s kulturnimi in izobraževalnimi tradicijami. V različnih delih sveta se otroci učijo različne odgovore na vprašanje koliko celin je na svetu.

V Sloveniji in večini evropskih držav se učimo o sedmih celinah. V Latinski Ameriki se pogosto učijo o petih celinah (združujejo Severno in Južno Ameriko ter Evropo in Azijo).

V nekaterih azijskih državah, kot je Japonska, se učijo o šestih celinah, kjer štejejo Severno in Južno Ameriko kot ločeni celini, vendar združujejo Evropo in Azijo.

Te razlike niso le akademske, ampak odražajo tudi različne poglede na svet in zgodovinske povezave med regijami. Način, kako razdelimo svet, lahko oblikuje naš pogled na globalne odnose, kulturne povezave in celo geopolitiko.

 

Oceanija ali Avstralija – poimenovanje najmanjše celine

Zanimivo vprašanje se pojavlja tudi pri poimenovanju najmanjše celine. Tradicionalno se je imenovala Avstralija, vendar se v zadnjih desetletjih vse pogosteje uporablja izraz Oceanija, ki poleg avstralske celine vključuje tudi številne otoke v Pacifiku.

Izraz Oceanija bolje odraža geografsko raznolikost te regije, ki vključuje Avstralijo, Novo Zelandijo, Papuo Novo Gvinejo in številne otočne države v Pacifiku. Ta sprememba v poimenovanju odraža tudi večje priznavanje kulturne in geografske raznolikosti pacifiške regije.

To je še en primer, kako se naša predstava o tem, koliko celin je na svetu, spreminja skozi čas, odvisno od kulturnih, političnih in znanstvenih dejavnikov.

Ko razmišljamo o tem, koliko celin je na svetu, je treba upoštevati, da ni enega samega “pravilnega” odgovora. Različni modeli – sedem, šest, pet ali celo štiri celine – so vsi veljavni načini razumevanja našega planeta, odvisno od perspektive in kriterijev, ki jih uporabljamo.

Kot geograf vedno poudarjam, da je bolj kot zapomniti si točno število celin ključno razumeti, zakaj obstajajo različni pogledi in kaj nam ti povedo o našem planetu in naši zgodovini. Celine niso le fizične entitete, ampak tudi koncepti, ki nam pomagajo organizirati naše razumevanje sveta.

Brez ozira na to, ali govorimo o sedmih, šestih ali petih celinah, je bistveno, da cenimo izjemno raznolikost našega planeta – od ledenih prostranstev Antarktike do bujnih deževnih gozdov Amazonije, od prostranih step Azije do raznolikih kultur Evrope. Ta raznolikost je tisto, kar dela naš planet tako poseben in vreden raziskovanja.