Kaj je Hamas

Hamas je palestinska islamistična organizacija, ki deluje na območju Gaze in Zahodnega brega. Ustanovljena je bila leta 1987 med prvo palestinsko intifado kot odcepljena veja Muslimanske bratovščine.

Ime Hamas je akronim za “Harakat al-Muqawama al-Islamiyya” ali Islamsko odporniško gibanje. Organizacija je znana po svojem nasprotovanju Izraelu in si prizadeva za ustanovitev neodvisne palestinske države na celotnem ozemlju zgodovinske Palestine.

Kaj pomeni Hamas v mednarodni politiki? Gre za organizacijo, ki jo številne zahodne države, vključno z ZDA in Evropsko unijo, uvrščajo na seznam terorističnih organizacij, a jo drugi obravnavajo kot legitimno odporniško gibanje.

Zgodovinski razvoj Hamasa

Hamas je nastal v specifičnem zgodovinskem kontekstu palestinskega odpora zaradi izraelske okupacije. Ustanovitelj organizacije je bil šejk Ahmed Jasin, ki je bil pred tem aktiven v palestinski veji Muslimanske bratovščine. Prva intifada, ki je izbruhnila decembra 1987, je predstavljala prelomnico, saj je Hamas takrat objavil svoj ustanovni dokument, znan kot Hamas Charter ali Covenant.

V 90. letih prejšnjega stoletja je Hamas začel izvajati samomorilske napade na izraelske civilne in vojaške cilje, kar je povzročilo zaostritev odnosov z Izraelom. Po smrti Jasirja Arafata leta 2004 in umiku Izraela iz Gaze leta 2005 je Hamas pridobil še večjo podporo med Palestinci.

Leta 2006 je na palestinskih volitvah presenetljivo premagal Fatah, kar je vodilo do notranjih palestinskih sporov.

Leta 2007 je Hamas prevzel popoln nadzor nad Gazo po kratkem, a intenzivnem spopadu s Fatahom. Od takrat Hamas de facto upravlja Gazo, Palestinska oblast pod vodstvom Fataha pa nadzoruje dele Zahodnega brega.

Ta razkol je oslabil palestinsko politično enotnost in otežil mirovne pogovore z Izraelom.

Hamas se je danes razvil iz pretežno militantne skupine v politično entiteto, ki upravlja teritorij z več kot dvema milijonoma prebivalcev, vendar pod strogim izraelskim nadzorom meja, zračnega prostora in pomorskih poti.

Ideologija in cilji Hamasa

Ideologija Hamasa temelji na islamskem fundamentalizmu in palestinskem nacionalizmu. Organizacija zagovarja ustanovitev islamske države na celotnem ozemlju zgodovinske Palestine, kar vključuje tudi današnji Izrael. V svojem prvotnem ustanovnem dokumentu iz leta 1988 je Hamas zagovarjal uničenje Izraela, vendar je leta 2017 izdal nov politični dokument, ki je nekoliko omilil to stališče.

Hamas zavrača mirovne sporazume iz Osla iz 90. let in ne priznava pravice Izraela do obstoja. Organizacija vidi oboroženi boj kot legitimen način odpora proti izraelski okupaciji, čeprav je v zadnjih letih občasno pokazala pripravljenost na premirje pod določenimi pogoji.

Socialna komponenta je pomemben del delovanja Hamasa. Organizacija upravlja mrežo socialnih ustanov, vključno z bolnišnicami, šolami in dobrodelnimi organizacijami, kar ji je prineslo podporo med prebivalstvom Gaze. Ta “država v državi” je eden od razlogov za priljubljenost Hamasa med Palestinci, zlasti v Gazi.

 

Kaj je Hamas v očeh svojih podpornikov? Predstavlja se kot branik palestinskih pravic in dostojanstva v času, ko so mirovni procesi v zastoju in ko se palestinsko prebivalstvo sooča s težkimi življenjskimi pogoji pod izraelsko blokado.

Struktura in vodstvo organizacije

Hamas ima kompleksno organizacijsko strukturo, ki vključuje politično in vojaško krilo. Politično krilo je odgovorno za civilno upravljanje Gaze in za diplomatske odnose, medtem ko vojaško krilo, znano kot Brigada Izz ad-Din al-Qassam, izvaja oborožene operacije proti Izraelu.

Najvišji organ odločanja v Hamasu je Politični urad, ki ga trenutno vodi Ismail Haniyeh. Pomembno vlogo ima tudi Yahya Sinwar, vodja Hamasa v Gazi. Organizacija ima svoje predstavnike tudi v drugih državah, predvsem v Katarju, Turčiji in Libanonu.

Zanimivo je, da Hamas ohranja določeno stopnjo tajnosti glede svojega delovanja in notranje strukture, kar otežuje natančno razumevanje procesov odločanja znotraj organizacije. Vodstvo Hamasa je bilo večkrat tarča izraelskih atentatov, vključno z ustanoviteljem Ahmedom Jasinom, ki ga je Izrael ubil leta 2004.

Financiranje Hamasa prihaja iz različnih virov, vključno z davki, ki jih pobira v Gazi, donacijami iz tujine in podporo nekaterih držav, predvsem Irana. Prav odnosi z Iranom so Hamasu omogočili dostop do orožja in vojaškega usposabljanja.

Odnosi Hamasa z drugimi akterji

Odnosi med Hamasom in Palestinsko oblastjo, ki jo vodi Fatah, so zapleteni in pogosto napeti. Poskusi sprave med obema frakcijama so bili doslej neuspešni, kar je prispevalo k politični razdrobljenosti Palestincev.

Kaj je Hamas v kontekstu regionalnih odnosov? Organizacija ima kompleksne odnose z različnimi državami na Bližnjem vzhodu. Iran je eden glavnih podpornikov Hamasa, čeprav so bili odnosi občasno napeti zaradi različnih stališč glede sirske državljanske vojne. Katar je prav tako pomemben podpornik, ki zagotavlja finančno pomoč in gosti del političnega vodstva Hamasa.

Egipt ima ambivalenten odnos do Hamasa zaradi ideološke bližine slednjega z Muslimansko bratovščino, ki jo egiptovske oblasti zatirajo. Kljub temu Egipt pogosto posreduje v pogajanjih med Hamasom in Izraelom.

Odnosi z Izraelom so zaznamovani z dolgotrajnim konfliktom, ki občasno preraste v odprte vojaške spopade. Od prevzema oblasti v Gazi leta 2007 je Hamas sodeloval v več vojnah z Izraelom, vključno z operacijami v letih 2008-2009, 2012, 2014 in 2021.

Humanitarne posledice konflikta

Konflikt med Hamasom in Izraelom ima resne humanitarne posledice za prebivalce Gaze. Izraelska blokada, ki je bila uvedena po prevzemu oblasti Hamasa leta 2007, je močno omejila gibanje ljudi in blaga, kar je prispevalo k visoki stopnji brezposelnosti in revščine.

Ponavljajoči se vojaški spopadi so povzročili veliko civilnih žrtev in uničenje infrastrukture. Obnova je otežena zaradi omejitev pri uvozu gradbenih materialov, kar dodatno poslabšuje življenjske pogoje.

Zdravstveni sistem v Gazi se sooča s kroničnim pomanjkanjem zdravil, opreme in usposobljenega osebja. Dostop do čiste vode in električne energije je omejen, kar predstavlja dodatno tveganje za javno zdravje.

Mednarodne humanitarne organizacije, vključno z agencijami ZN, zagotavljajo pomoč prebivalcem Gaze, vendar se soočajo s številnimi izzivi pri dostavi pomoči zaradi varnostnih omejitev in administrativnih ovir.

Prihodnost Hamasa in palestinskega vprašanja

Prihodnost Hamasa je tesno povezana s širšim palestinskim vprašanjem in mirovnim procesom na Bližnjem vzhodu. Dokler ne bo dosežena trajna rešitev izraelsko-palestinskega konflikta, bo Hamas verjetno ostal pomemben akter v palestinski politiki.

Kaj je Hamas v kontekstu prihodnjih mirovnih pogajanj? Nekateri analitiki menijo, da bo brez vključitve Hamasa v mirovni proces težko doseči trajno rešitev. Drugi pa trdijo, da Hamas predstavlja oviro za mir zaradi svoje ideološke nefleksibilnosti.

Notranja palestinska sprava med Hamasom in Fatahom bi lahko okrepila palestinsko pogajalsko pozicijo, vendar dosedanji poskusi zbližanja niso bili uspešni. Mednarodna skupnost se sooča z dilemo, kako obravnavati Hamas – ali ga izolirati kot teroristično organizacijo ali ga priznati kot legitimnega predstavnika dela palestinskega prebivalstva.

 

Geopolitične spremembe na Bližnjem vzhodu, vključno z normalizacijo odnosov med Izraelom in nekaterimi arabskimi državami, bi lahko vplivale tudi na položaj Hamasa. Organizacija se bo morala prilagoditi novim realnostim, če želi ohraniti svojo relevantnost v spremenjenem regionalnem kontekstu.