Do kdaj mora biti izplačan regres

Regres za letni dopust je ključna pravica vsakega zaposlenega v Sloveniji. Delodajalci morajo to finančno ugodnost izplačati v zakonsko določenem roku, pri čemer se mnogi zaposleni sprašujejo, do kdaj mora biti izplačan regres in kakšne so njihove pravice, če pride do zamude. Slovenska zakonodaja je na tem področju precej jasna, čeprav v praksi prihaja do različnih interpretacij in včasih tudi kršitev.

Zakonska določila glede izplačila regresa

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 131. členu določa, da mora delodajalec delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, pri čemer je treba upoštevati rok, do katerega mora biti regres izplačan.

Zakon predpisuje, da mora biti regres izplačan najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.

Obstaja pa pomembna izjema: če delodajalec ni likviden, se lahko s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Ta izjema omogoča podjetjem v finančnih težavah nekoliko več manevrskega prostora, vendar ne odvezuje delodajalca od obveznosti izplačila.

Delodajalci morajo upoštevati, da je izplačilo regresa zakonska obveznost, ne pa prostovoljna ugodnost. Neupoštevanje zakonskih rokov lahko privede do glob, ki jih izreka Inšpektorat RS za delo, in znašajo od 3.000 do 20.000 EUR za delodajalce pravne osebe.

V svoji večletni praksi svetovanja podjetjem sem opazil, da nekateri delodajalci napačno interpretirajo zakonske določbe, misleč da je dovolj, če regres izplačajo do konca leta. To ne drži – zakonski rok je jasen in obvezujoč.

Višina regresa in način izplačila

Višina regresa za letni dopust mora znašati najmanj toliko kot minimalna plača v Republiki Sloveniji. Za leto 2023 to pomeni najmanj 1.203,36 EUR bruto. Kolektivne pogodbe dejavnosti ali podjetniške kolektivne pogodbe lahko določajo tudi višji znesek regresa.

Delavci, ki delajo s krajšim delovnim časom od polnega, imajo pravico do sorazmernega dela regresa. Prav tako imajo delavci, ki so zaposleni le del leta, pravico do sorazmernega dela regresa glede na trajanje zaposlitve v tekočem letu.

Vedeti je treba, da mora biti regres izplačan v denarju, saj zakon ne dovoljuje izplačila v nedenarni obliki, na primer z darilnimi boni ali drugimi ugodnostmi. Delodajalec mora regres nakazati na delavčev bančni račun, enako kot to velja za plačo.

Regres je obdavčen dohodek, kar pomeni, da se od njega plačajo prispevki za socialno varnost in akontacija dohodnine. Vendar pa obstaja možnost ugodnejše davčne obravnave, če je regres izplačan do višine povprečne mesečne plače v Sloveniji.

Kaj storiti, če regres ni izplačan pravočasno

Če delodajalec ne izplača regresa do zakonsko določenega roka, torej do kdaj mora biti izplačan regres (1. julij oziroma v izjemnih primerih 1. november), ima delavec na voljo več možnosti za ukrepanje:

1. Najprej naj delavec pisno opomni delodajalca na njegovo zakonsko obveznost izplačanja regresa.

2. Če delodajalec po opozorilu ne izplača regresa, lahko delavec poda prijavo na Inšpektorat RS za delo, ki bo opravil nadzor in po potrebi izrekel globo.

3. Delavec lahko vloži tožbo na delovnem sodišču za izplačilo regresa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zamude.

4. V skrajnem primeru lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delodajalec več kot dva meseca zamuja z izplačilom regresa. V tem primeru je delavec upravičen do odpravnine in nadomestila za brezposelnost.

Pomembno je, da delavci poznajo svoje pravice in vedo, da je izplačilo regresa zakonska obveznost delodajalca, ne pa ugodnost, ki bi jo delodajalec lahko po lastni presoji izplačal ali ne.

Posebni primeri in izjeme pri izplačilu regresa

Obstajajo določene situacije, kjer veljajo posebna pravila glede izplačila regresa:

Delavci na porodniškem dopustu

Delavke in delavci na porodniškem dopustu, dopustu za nego in varstvo otroka ali posvojiteljskem dopustu imajo pravico do celotnega regresa, če imajo pravico do letnega dopusta. Dejstvo, da so na porodniškem dopustu, ne vpliva na njihovo pravico do regresa.

Delavci na dolgotrajni bolniški odsotnosti

Delavci, ki so dalj časa odsotni bolezni, imajo pravico do regresa sorazmerno času prisotnosti na delu. Če je delavec celotno koledarsko leto na bolniški odsotnosti in nima pravice do letnega dopusta, tudi ni upravičen do regresa.

Delavci, ki se upokojijo med letom

Delavci, ki se med letom upokojijo, so upravičeni do sorazmernega dela regresa glede na čas zaposlitve v tekočem letu. Delodajalec jim mora izplačati regres najkasneje ob prenehanju delovnega razmerja.

Študentsko delo in regres

Študenti, ki delajo preko študentske napotnice, niso v delovnem razmerju in zato niso upravičeni do regresa. Enako velja za delavce, ki delajo po podjemni ali avtorski pogodbi.

Regres v javnem in zasebnem sektorju

Pravila glede roka, do kdaj mora biti izplačan regres, veljajo enako za javni in zasebni sektor, vendar obstajajo določene razlike v praksi:

Javni sektor

V javnem sektorju je izplačilo regresa običajno urejeno z dogovorom med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Regres se pogosto izplača pri junijski plači, torej konec junija. Višina regresa v javnem sektorju je lahko odvisna tudi od plačnega razreda zaposlenega.

Zasebni sektor

V zasebnem sektorju imajo delodajalci več svobode pri določanju datuma izplačila regresa, vendar morajo spoštovati zakonski rok do 1. julija. Nekatera podjetja izplačajo regres že v začetku leta, druga tik pred zakonskim rokom.

Višina regresa je lahko določena s kolektivno pogodbo dejavnosti ali podjetniško kolektivno pogodbo in lahko presega zakonski minimum.

Trendi in spremembe pri izplačilu regresa

V zadnjih letih opažamo določene trende pri izplačilu regresa:

Vse več delodajalcev se odloča za zgodnejše izplačilo regresa, pogosto že v prvih mesecih leta. To je ugodno za delavce, ki lahko sredstva koristijo za letni dopust, hkrati pa lahko delodajalci izkoristijo ugodnejšo davčno obravnavo.

Višina regresa se v mnogih panogah dviguje nad zakonski minimum, kar je posledica kolektivnih pogajanj in tudi pomanjkanja delovne sile na trgu.

Nekateri delodajalci se odločajo za izplačilo regresa v več delih, kar je zakonito, če je celoten regres izplačan do zakonskega roka.

Zaključne misli o izplačilu regresa

Vsi zaposleni v Sloveniji morajo vedeti, do kdaj mora biti izplačan regres. Zakonski rok 1. julij (oziroma v izjemnih primerih 1. november) predstavlja pomembno varovalko, ki zagotavlja, da zaposleni pravočasno prejmejo sredstva, namenjena za regeneracijo med letnim dopustom.

Delodajalci, ki spoštujejo zakonske roke in svojim zaposlenim zagotavljajo pravočasno izplačilo regresa, ne izpolnjujejo le svoje zakonske obveznosti, temveč tudi gradijo zaupanje in zadovoljstvo med zaposlenimi. Po drugi strani pa zamude pri izplačilu regresa lahko vodijo do nezadovoljstva, pravnih zapletov in dodatnih stroškov zaradi zamudnih obresti in glob.

Zaposleni naj bodo pozorni na svoje pravice in naj v primeru zamud pri izplačilu regresa ustrezno ukrepajo. Le z doslednim uveljavljanjem pravic lahko zagotovimo, da bo zakonodaja na področju delovnih razmerij spoštovana in učinkovita.